BASF predstavlja načrt za doseganje podnebne nevtralnosti

• Cilj neto ničelnih emisij CO₂ po vsem svetu do leta 2050¹
• Znatno 25-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ že do leta 2030
• Načrtovane naložbe v vrednosti do 4 milijard EUR do leta 2030

BASF si na poti do podnebne nevtralnosti postavlja še bolj ambiciozne cilje in želi do leta 2050 doseči neto ničelne emisije. Na podlagi najnovejšega napredka pri razvoju tehnologij z nizkimi vrednostnmi emisij ter brez CO₂ družba tudi zvišuje svoj srednjeročni cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030: zdaj želi BASF emisije toplogrednih plinov po vsem svetu zmanjšati za 25 odstotkov v primerjavi z letom 2018 – in to doseči kljub usmerjeni rasti in izgradnji velikega Verbund obrata na južnem Kitajskem. Če izključimo učinke načrtovane rasti, to pomeni, da se s trenutnim poslovanjem do konca tega desetletja emisije CO₂ zmanjšajo za polovico. BASF v splošnem načrtuje, da bo za doseganje svojih novih podnebnih ciljev do leta 2025 vložil do milijarde EUR, do leta 2030 pa še 2 do 3 milijarde EUR. 

Leta 2018 so svetovne emisije skupine BASF znašale 21,9 milijona ton ekvivalenta CO₂. Leta 1990 je bila ta številka približno dvakrat višja. Novi cilj emisij do leta 2030 predstavlja približno 60-odstotno zmanjšanje v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, kar presega cilj Evropske unije, ki znaša minus 55 odstotkov. »Novi podnebni cilji poudarjajo našo odločnost in zavezanost BASF-a Pariškemu podnebnemu sporazumu. Podnebne spremembe so največji izziv 21. stoletja. V odgovor moramo prilagoditi svoje procese in svoj portfelj izdelkov in to preobrazbo sedaj pospešiti. Najprej se moramo osredotočiti na začetne korake tega procesa, ne na zadnje. Zato bo BASF povečal svojo uporabo obnovljivih virov energije, prav tako pa bomo pospešili razvoj in uvajanje novih postopkov brez CO₂ za proizvodnjo kemikalij. S preglednostjo in s ponudbo za sistematično in postopno zmanjševanje ogljičnega odtisa BASF izdelkov vzdolž celotne vrednostne verige pomagamo našim kupcem v vseh panogah, da zmanjšajo ogljični odtis lastnih izdelkov,« je dejal dr. Martin Brudermüller, predsednik uprave izvršnih direktorjev BASF SE. 

BASF bo fosilna goriva nadomestil z novimi tehnologijami

V središču dolgoročnega prehoda na neto ničelne emisije CO₂ do leta 2050 je uporaba novih tehnologij, ki bodo fosilna goriva, kot je zemeljski plin, nadomestile z električno energijo iz obnovljivih virov. Večino teh tehnologij BASF uvaja v sodelovanju s partnerji in so trenutno v pilotni fazi. Širši obseg teh tehnologij bo v celoti izvedljiv šele po letu 2030. Za pospešeno izogibanje emisijam CO₂ že pred tem datumom, BASF še naprej sistematično izvaja tudi postopke nenehnega izboljševanja obstoječih proizvodnih obratov. Poleg tega se bo BASF, da bi zadostil svojim potrebam po električni energiji, postopoma preusmeril na obnovljive vire in namerava v ta namen investirati v vetrne parke.

Ena najpomembnejših novih tehnologij, ki jo BASF trenutno razvija, so električno ogrevani parni krekingi za proizvodnjo osnovnih kemikalij, kot so etilen, propilen in butadien. Vodik je še ena pomembna surovina za številne kemijske proizvodne procese. Da bi BASF dosegel brezogljično proizvodnjo vodika, vzporedno izvaja dva postopka: komercialno dostopna elektroliza vode in metanska piroliza, za katero je BASF razvil novo procesno tehnologijo. Drugi pomemben vzvod za povečanje energetske učinkovitosti je uporaba električnih toplotnih črpalk za proizvodnjo pare brez CO₂ iz odpadne toplote. Cilj BASF-a je sodelovanje s Siemens Energy za postopno razširitev te tehnologije v industrijski obseg in njeno uporabo za rekuperacijo odpadne toplote na celotnih obratnih.

BASF pričakuje, da bo ta prehod na podnebno nevtralne proizvodne procese močno povečal povpraševanje po električni energiji na glavnih lokacijah skupine, vključno z največjim proizvodnim obratom v Ludwigshafnu v naslednjem desetletju. Od leta 2035 naj bi bilo povpraševanje po električni energiji skupine celo več kot trikrat večje od današnjega. 

»To bo zahtevalo naložbe v razvoj in gradnjo novih proizvodnih obratov. Predpogoj za transformacijo kemijske proizvodnje je zanesljiva razpoložljivost velikih količin električne energije iz obnovljivih virov po konkurenčnih cenah, trenutno pa v Nemčiji ni tako. BASF želi zato, da bi zadostil lastnim potrebam, sodelovati pri naložbah v obrate za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Pogoji regulativnega okvira so prav tako bistveni za to, da je ta preobrazba ekonomsko izvedljiva,« je povedal Brudermüller.

BASF dela na številnih vodilnih projektih

Poleg načrtovanih naložb v obnovljive vire energije BASF izvaja številne vodilne projekte:

- BASF sodeluje s SABIC in Linde pri realizaciji pilotne peči za prvi električni ogrevani parni kreking na svetu. V primerjavi z običajnimi krekingi bi to omogočilo skoraj brezogljično proizvodnjo osnovnih kemikalij. V kolikor odobrijo potrebno financiranje bodo že leta 2023 začeli z zagonom pilotnega obrata.

- BASF razvija tehnologijo metanske pirolize za brezogljično proizvodnjo vodika iz zemeljskega plina. V primerjavi z drugimi procesi za proizvodnjo vodika brez emisij metanska piroliza zahteva le približno petino električne energije. V Ludwigshafnu je bil zgrajen pilotni reaktor, ki začenja z obratovanjem. Ta projekt je financiralo nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave.

- BASF v sodelovanju s podjetjem Siemens Energy trenutno preučuje možnosti za izgradnjo sistema za PEM (protonska izmenjevalna membrana) elektrolizo vode z zmogljivostjo 50 MW, za proizvodnjo vodika iz vode in električne energije brez CO₂, na lokaciji v Ludwigshafnu. Ta brezogljični vodik bi se v glavnem uporabljal kot surovina v Verbundu, v omejenem obsegu pa bi se uporabljal tudi v podporo uvajanju trga mobilnosti v metropolitanski regiji Porenje-Neckar.

- Na lokaciji v Antwerpnu BASF načrtuje naložbo v enega največjih projektov zajemanja in skladiščenje ogljika (CCS) pod Severnim morjem. Skupaj s partnerji v združenju Antwerp@C se s tem lahko izognemo več kot milijonu ton emisij CO₂ na leto pri proizvodnji osnovnih kemikalij. Končna odločitev o naložbi je predvidena za leto 2022.

Ohraniti je treba konkurenčnost

BASF si je zastavil ambiciozen cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050, saj je podjetje prepričano tako v dolgoročno strateško nujnost kot tehnično izvedljivost.

Vendar večina novih tehnologij ob današnjih okvirnih pogojih še ni konkurenčna. Ker je nadomeščanje obstoječih visoko učinkovitih proizvodnih procesov z novimi obrati finančno zelo zahtevno, si BASF prizadeva zagotoviti sredstva iz evropskih in nacionalnih programov, kot je na primer IPCEI (pomembni projekti skupnega evropskega interesa).

»Prepričani smo, da bodo na koncu vsi vpleteni igralci sodelovali pri tem, da bo ta zgodovinska preobrazba gospodarsko uspešna. To vključuje tudi potrošnike, ki bodo biti pripravljeni sprejeti višje cene izdelkov brez CO₂ vzdolž celotne vrednostne verige kot nadomestilo za večje operativne stroške in dodatne naložbe. Da bi to dosegli, potrebujemo drugačno sodelovanje med industrijo in oblikovalci politik, ki vodi do pozitivnih, rezultatsko usmerjenih predpisov in ohranja našo mednarodno konkurenčnost,« je še dodal Brudermüller. 

¹ Na podlagi emisij Obsega 1 in 2 skupine BASF; drugi toplogredni plini so pretvorjeni v ekvivalente CO₂ skladno s Protokolom o toplogrednih plinih