Slovenia
O nas

Simon Franko: Kaj potrebujemo za uspeh evropskega zelenoga dogovora? 

Po dolgih letih igranja zgolj obrobne vloge v oblikovanju politike EU so podnebne spremembe vendarle našle pot v središče njene pozornosti. Sklop političnih pobud, ki ga je predstavila Evropska komisija, ima ambiciozen cilj: do leta 2050 narediti gospodarstvo EU trajnostno, Evropo pa popeljati do naziva prve podnebno nevtralne celine.

Toda, kaj je treba storiti, da bi to postala resničnost?

Edini pravi način je pokazati preostalemu svetu, da lahko zmanjšujemo emisije, uvajamo inovacije in krožno gospodarstvo, beležimo gospodarsko rast ter obenem ustvarjamo dodano vrednost za družbo. A kaj nam pomagajo ambiciozni cilji brez dobrega načrta? Razmisliti moramo, kdo je ključni igralec, ki bi lahko prispeval k uspehu tega zelenega dogovora. Kdo je temelj tega?

Odgovor na to vprašanje je – industrija.

Zeleni dogovor prinaša veliko priložnosti za industrijo, a le, če je vpeljan na pravi način. Enotni okvir za uspešen in učinkovit prehod je ključ, ki bo odprl vrata velikim ter tudi malim in srednje velikim podjetjem, in omogočil, da bodo preobrazbo usmerila ne samo v bolj zeleno, ampak tudi v trajnostno gospodarstvo.

V podjetju BASF smo prepoznali trenutne probleme in že naredili korak v smer zelene, trajnostne prihodnosti ter zagnali več projektov na področjih energije in podnebja, plastike in krožnega gospodarstva ter okolja in kemikalij.

Climate neutrality.png

Energija in podnebje

Obsežno znižanje emisij CO2 je mogoče doseči le z znatno elektrifikacijo industrijskih procesov. To posledično vodi do velikega povečanja povpraševanja po električni energiji z nizkimi emisijami ogljika.

Obrat podjetja BASF v nemškem Ludwigshafnu, ki velja za največji kemični obrat na svetu, sam porabi odstotek (6 TWh) nemškega povpraševanja po električni energiji. Za prehod na elektrifikacijo proizvodnje je treba znatno povečati porabo obnovljivih virov – tako bi BASF z novimi, podnebju prijaznimi proizvodnimi procesi potreboval tri do štirikrat več električne energije.

Plastika in krožno gospodarstvo

Krožno gospodarstvo pomeni ločitev rasti od porabe virov. Preprosto rečeno, poganjati krožno gospodarstvo pomeni kar najbolje izkoristiti omejene vire našega planeta: da so čim dlje v uporabi, da zmanjšamo odpadke in ustvarjamo dodano vrednost z obnovljivimi viri.

Vsi potrebujemo tehnologije za napredek v smeri trajnostnega krožnega gospodarstva. Posebej pomembne so tehnologije, povezane s plastiko, saj so plastični odpadki danes ena največjih skrbi človeštva.

Tudi v podjetju BASF se zavedamo problema plastičnih odpadkov, zato smo zagnali projekt ChemCycling. V okviru projekta smo razvili tehnologije, kjer se s termokemičnimi procesi plastični odpadki razgradijo na olje ali plinaste proizvode, ki služijo kot surovina za kemično industrijo. Te surovine v naših proizvodnih sistemih nadomeščajo fosilne ter se uporabljajo za proizvodnjo novih izdelkov, zlasti plastike.

ChemCycling first prototypes.png

Okolje in kemikalije

Kemična industrija je vsekakor pripravljena podpreti strateški cilj Komisije, da na evropski trg vstopajo le tiste kemikalije, ki so benigne in ne škodujejo zdravju ljudi ali okolju. Vendar bi lahko prepoved teh kemikalij evropsko industrijo postavila v konkurenčno slabši položaj. Številne kemikalije, ki bi jih lahko prepovedali, se uporabljajo za proizvodnjo drugih kemikalij – surovine za izdelavo številnih končnih izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan.

V podjetju BASF smo skladno z uredbo REACH (registracija, ocena, avtorizacija in omejevanje kemikalij) registrirali dostop do 2000 kemikalij, večino z nevarnimi lastnostmi. Toda veliko naših kemikalij, če ne večina, se uporablja za proizvodnjo drugih kemikalij, prodajajo se v mešanicah v nizkih koncentracijah ali pa so trajno vgrajene kot stabilizatorji v polimerni matriks, kot npr. stabilizatorji za zaščito plastike pred propadanjem pod svetlobo ali toploto.

Verjamemo, da ni potrebe po popolni prepovedi kemikalij z nevarnimi lastnostmi v industrijske in profesionalne namene, saj je varna uporaba teh dokazljiva. Pri tem je seveda treba upoštevati načela tveganja, ki določeno v uredbi REACH. Inovativna industrija vsekakor potrebuje velik nabor kemičnih snovi.

BASF chemistry.png

Zaključek

Ambiciozni zeleni dogovor je edina prava pot do trajnostne prihodnosti. Za uspeh dogovora pa potrebujemo močno industrijsko politiko.

Predpisi bodo imeli ključno vlogo in določali, kako hitra in učinkovita bodo podjetja pri tej zeleni preobrazbi. Inovacije in pametne ureditve, ki spodbujajo enotni trg in zagotavljajo enake konkurenčne pogoje (npr. v energetiki, na področju politike konkurence), so pravi recept za uspeh zelenega dogovora.

Na kratko: industrija prispeva tehnologije in trajnostno kemijo; oblikovalci politik zagotovijo okvir za uspešen in učinkovit prehod.

Avtor: Simon Franko, generalni direktor BASF v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji